Strokovnjakinji svetujeta

Naspani otroci so veseli, zadovoljni, polni energije

Da se naspimo, je najpomembnejše, kar lahko storimo zase in za svoje otroke vsak dan.

Otroci ponoči rastejo, saj se takrat sprošča rastni hormon. Med spanjem tudi utrjujejo naučeno, ko se informacije iz kratkoročnega prevajajo v dolgoročni spomin. Otroci, ki dovolj časa spijo, so bolj uspešni pri učenju, njihova pozornost in vztrajnost sta večji, lažje prikličejo že usvojeno znanje in, kar se zdi še posebej pomembno, so sproščeni, boljše volje, radoživi ter pripravljeni za nove izzive.

Spanje za zdravje

Bolje ko spimo, bolje živimo. Dovolj spanja izboljša odpornost in imunske odzive, znižuje krvni tlak ter blagodejno vpliva na srce in ožilje. Spanec krepi sposobnost za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Še več, s spanjem optimiziramo telesno pripravljenost, dobrodejno vplivamo na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, da se lahko zbrano in trezno lotimo izzivov. Ne nazadnje spanec izboljša tudi presnovo, saj uravnava inzulin in glukozo, tek in telesno težo ter ohranja bogat mikrobiom črevesja.

Naši otroci ne spijo dovolj

»Sitni« otroci so neprespani otroci. Pomanjkanje spanja vpliva na telesni in spoznavni razvoj, kar se kaže v njihovem vedenju, manjši pozornosti, naveličanosti, slabem razpoloženju, težavah pri nadziranju čustev kot tudi pri usvajanju novih spretnosti in znanja. Raziskave kažejo, da so slovenski otroci in mladostniki kronično neprespani. Koliko ur bi morali spati? Dojenčki (4–11 mesecev) 12 do 16 ur, malčki (1–2 leti) 11 do 14 ur, predšolski otroci (3–5 let) 10 do 13 ur, šolarji (6–13 let) pa 9 do 11 ur na dan.

Večerna rutina umiri in poveže

Za uspešno uspavanje obstaja »čudežna formula«, to je večerna rutina. Sestavljajo jo prijetne umirjene dejavnosti, kot so umirjena igra, pogovarjanje, umivanje, ščetkanje zob, crkljanje, branje oziroma poslušanje pravljice in podobno. Izvajamo jih vsak večer v enakem zaporedju in ob enakem času. Za pravo vzdušje umirimo družinski dnevni tempo, zmanjšamo intenzivnost telesne dejavnosti in iger, poskrbimo za manj svetlobe ter lahko večerjo z omejenim vnosom tekočin. Zakaj rutina deluje? Z njo otroci točno vedo, kaj in kako se bo dogajalo ter kaj sledi, obenem pa jim to daje občutek čustvene varnosti, razbremeni jih številnih dnevnih dražljajev in tako se lažje prepustijo spancu.

Še pravljica pa spat

Ni ga slajšega kot v postelji prisluhniti pravljici za lahko noč. Otrok takrat usmeri svojo pozornost na vsebino zgodbe, vživi se v junake in junakinje v zgodbi, njihova čustva in odnose, glas pripovedovalca oziroma pripovedovalke pa ga umiri in popelje v spanec. Odličen pripomoček za uspavanje so zvočne pravljice, ki nimajo vizualnih dražljajev, otroci pa jih lahko sami ali skupaj z odraslim poslušajo tudi v temi. Naj dodamo še, da ob poslušanju zvočnic otrok razvija pomembne spoznavne zmožnosti, ki so ključnega pomena za začetno in poznejše samostojno branje.

Dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica za razvojno psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Brigita Zupančič Tisovec, dipl. fiziot., spec., nacionalna promotorka zdravja na NIJZ